AI stack pod drobnogledom: varnostne luknje, ki jih člen 32 GDPR ne odpušča

Sistemi umetne inteligence v produkcijo prinašajo napadalne površine, ki jih klasična informacijska varnost ne pozna: prompt injection, uhajanje osebnih podatkov iz vektorskih baz, nekontrolirani logi klicev na LLM in shadow AI med zaposlenimi. Vsaka od teh lukenj je hkrati varnostni incident in kršitev člena 32 GDPR, ki zahteva ukrepe, prilagojene dejanskemu tveganju.
Predavanje gre skozi tipičen AI stack po slojih — od vnosa podatkov v model, prek RAG arhitekture in vektorskih baz, do izhodov in beleženja. Za vsak sloj pokaže, kje osebni podatki dejansko odtekajo, kateri tehnični in organizacijski ukrepi so obvezni po GDPR ter kdaj incident v AI sistemu preraste v obveznost obveščanja po členu 33.
Namenjeno vsem, ki AI sisteme gradijo, upravljajo ali presojajo — in bi radi vedeli, kaj in kje bo nadzornik pogledal najprej.

Avtonomna umetna inteligenca za ofenzivno kibernetsko varnost: naslednja generacija razvoja izkoriščevalskih kod z umetno inteligenco

Umetna inteligenca spreminja svojo vlogo v ofenzivni kibernetski varnosti – iz pomočnika se razvija v avtonomnega razvijalca ofenzivnih zmogljivosti. Večagentni sistemi umetne inteligence lahko z minimalnim človeškim posredovanjem samostojno ustvarjajo, preizkušajo, potrjujejo in nenehno izboljšujejo kibernetskovarnostna orodja ter izkoriščevalske kode, s čimer močno pospešujejo prilagajanje novim ranljivostim.
Z združevanjem več specializiranih modelov umetne inteligence, ki medsebojno preverjajo in izboljšujejo svoje delo, takšne platforme dosegajo večjo zanesljivost in avtonomnost kot posamezen model.
To vizijo v okviru projekta VANTAGE, ki ga financira Evropska unija, uresničujeta organizaciji INFRA in Haxor. Projekt razvija večagentno platformo umetne inteligence za avtonomno ustvarjanje in nadaljnji razvoj ofenzivnih kibernetskovarnostnih zmogljivosti.

Avtonomno upravljanje varnostnih popravkov

Neodpravljene ranljivosti ostajajo eden najpogostejših vzrokov za uspešne kibernetske napade.
Organizacije se danes soočajo z vedno večjim številom sistemov, aplikacij in varnostnih opozoril,
zaradi česar postaja pravočasno nameščanje varnostnih popravkov vse večji operativni izziv.
Sodobni pristopi k upravljanju ranljivosti zato presegajo ročne procese in uvajajo avtomatizacijo ter
avtonomno odločanje pri prepoznavanju, prioritetizaciji in nameščanju popravkov. S tem
organizacije zmanjšajo izpostavljenost kritičnim ranljivostim, izboljšajo skladnost in razbremenijo IT-
ekipe.
Na predavanju bomo predstavili, kako z avtonomnim upravljanjem varnostnih popravkov vzpostaviti
učinkovitejši proces obvladovanja ranljivosti, katere tehnologije so danes na voljo in kako lahko
organizacije bistveno skrajšajo čas od zaznave ranljivosti do njene odprave ter s tem pomembno
povečajo svojo kibernetsko odpornost.

Bitka strojev: Zakaj je samodejni odziv edina obramba pred modernimi kibernetskimi grožnjami?

V času, ko napadalci pri izvajanju kibernetskih napadov uporabljajo umetno inteligenco, avtomatizirane skripte in izjemno hitre tehnike širjenja, tradicionalni varnostno-operativni centri (SOC), ki temeljijo predvsem na ročnem odzivanju, pogosto ne zadoščajo več. Čas od vdora do povzročene škode se danes ne meri več v urah, temveč v sekundah ali celo milisekundah, zato zgolj človeški odziv ni več dovolj hiter. Na predavanju bomo predstavili, zakaj postaja avtomatiziran in inteligenten odziv na varnostne incidente ključni element sodobne kibernetske obrambe. Pokazali bomo, kako lahko organizacije s pomočjo napredne analitike, avtomatizacije in umetne inteligence hitreje zaznajo napade, skrajšajo čas odziva ter učinkoviteje zaščitijo svoje digitalno okolje pred vse bolj avtomatiziranimi grožnjami.

Cybersecurity MADE IN EUROPE: Kako z enotno platformo Axence nVision povečati nadzor, varnost in učinkovitost IT okolja?

Evropske regulative in vse večje zahteve na področju kibernetske varnosti od organizacij zahtevajo boljši pregled nad IT okoljem, učinkovito upravljanje sredstev ter hitrejše odzivanje na varnostne incidente. Kako te izzive nasloviti z enotno rešitvijo? 
Na predavanju bomo predstavili Axence nVision – evropsko platformo za celovito upravljanje in zaščito IT okolja, ki združuje upravljanje IT sredstev, nadzor omrežja, oddaljeno administracijo, podporo uporabnikom in spremljanje varnostnih dogodkov. 
S praktičnimi primeri bomo pokazali, kako lahko organizacije izboljšajo preglednost, povečajo varnost, poenostavijo upravljanje IT ter lažje izpolnjujejo regulatorne in poslovne zahteve.

Človek vs. AI: Avtomatizacija varnostne kulture v praksi

Z vzponom umetne inteligence so phishing napadi postali izjemno prilagojeni, prepričljivi in pogosti – tradicionalna letna izobraževanja zato ne zadostujejo več. Kdo torej zmaguje v boju med napadalnim AI in človeško nepazljivostjo?
Skozi praktične primere bomo prikazali, kako prehoditi pot od občasnih varnostnih opozoril do povsem avtomatizirane obrambne kulture. Spoznali boste, kako avtomatizirane simulacije napadov in prilagojena usposabljanja v realnem času spreminjajo vaše zaposlene iz najšibkejše člena v najbolj zanesljiv kibernetski ščit podjetja.

December 2026: dva roka, skupna zgodba

December 2026 bo za digitalno poslovanje prelomen mesec z dveh povsem različnih zakonodajnih smeri, ki pa se v praksi srečata na istih temah. Iz eIDAS 2.0 izhaja, da morajo države članice do 24. decembra zagotoviti vsaj eno denarnico za evropsko digitalno identiteto, iz ZInfV-1 pa, da morajo bistveni in pomembni subjekti ter njihovi dobavitelji do 19. decembra izvesti ukrepe za obvladovanje tveganj, med katerimi so tudi večfaktorska avtentikacija ter prednostna uporaba kvalificiranih storitev zaupanja. V prispevku bomo pogledali, kako to prepletenost obravnavati v praksi, vključno z relevantnimi zahtevami GDPR in ZVOP-2.

Delovno okolje je novi varnostni obod – od EDR do WDR: neprekinjenost poslovanja pod kibernetskim in geopolitičnim pritiskom

Elastic ni samo SIEM. In ravno zato je močan SIEM.

SI-CERT je leta 2025 obravnaval 6.196 incidentov, 35% več kot leto prej. Napadi ne ločijo med identiteto, endpointom, aplikacijo in omrežjem.
Elastic Security ni močan zato, ker ima odlične nastavitve za zaznavo varnostnih incidentov. Močan je zato, ker varnost poveže z logi, metrikami, APM-sledmi in drugimi podatki, ki jih podjetje že zbira.
Na praktičnem primeru bomo pokazali, kako iz istih podatkov zaznamo incidente in anomalije (s pomočjo strojnega učenja) ter dobimo širši kontekst in hitrejšo preiskavo z UI-pomočnikom. Cilj ni še ena nadzorna plošča, ampak čim krajša pot analitikom od obvestila do preverljivega odgovora prav takrat, ko imajo najmanj časa.

GDPR in »bruseljski učinek«: najpomembnejši primeri, ki jih je obravnaval italijanski organ za varstvo osebnih podatkov

Člen 3 Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) določa, da se uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v okviru dejavnosti ustanovitve upravljavca ali obdelovalca v Evropski uniji, ne glede na to, ali sama obdelava poteka v Uniji ali ne. Prav tako določa, da se pod določenimi pogoji uredba uporablja tudi za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ki se nahajajo v Evropski uniji, kadar jo izvaja upravljavec ali obdelovalec, ki v Uniji nima sedeža.
Te določbe dodatno krepijo tako imenovani »bruseljski učinek«, torej vpliv oziroma privlačno moč, ki jo zakonodaja Evropske unije pogosto uveljavlja tudi v drugih jurisdikcijah, saj določajo konkretne odgovornosti v primeru nespoštovanja evropskih pravil o varstvu osebnih podatkov.
Na predavanju bo Riccardo Acciai predstavil nekaj pomembnejših primerov, ki jih je italijanski organ za varstvo osebnih podatkov – Garante – obravnaval v zadnjih letih, ter izpostavil učinke in rezultate njegovih ukrepov v posameznih primerih.
Ob zaključku bo predstavil tudi nekaj razmislekov o učinkovitosti omenjenih določb ter o delovanju Evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB) na tem področju.

IBM Sovereign Core: Neodvisnost brez kompromisov v dobi umetne inteligence

Identiteta – temelj prve in zadnje obrambne linije

Upravljanje z identitetami (IDM) je danes temelj sodobne informacijske varnosti, saj načelom, kot so minimalni potrebni dostopi, »zero trust« in celovita sledljivost, drugače v praksi ni mogoče slediti. Ker je kraja identitete najpogostejši vektor kibernetskih napadov – obenem pa jo je izjemno težko zaznati – postane IDM ključno orodje za zaščito podjetja pred zlorabami, notranjimi tveganji in sodobnimi napadi.
Uvedbo IDM narekujejo tudi zakonske zahteve, kot so ZVOP 2, ZInfV-1 in regulativa DORA, ki zahtevajo strog nadzor nad dostopi, preglednost sprememb in dokazljivo skladnost procesov. Dobro zasnovan IDM podjetju omogoča avtomatizacijo, zmanjšuje operativna tveganja, dviguje kibernetsko odpornost ter prinaša večjo transparentnost pri upravljanju digitalnih identitet zaposlenih, partnerjev in sistemov.
Na predavanju bomo predstavili, kako so se uvedbe IDM lotili v Petrolu: katere ključne cilje so si zastavili, s kakšnimi izzivi so se soočili ter kako so usklajevali tehnične zahteve z organizacijskimi spremembami. Pogledali bomo konkretne primere izpeljanih korakov, dobre prakse ter zaključili s prikazom v živo.

Identiteta pod napadom: zaznavanje in zaustavljanje groženj, ki temeljijo na zlorabi poverilnic, v realnem času

Kraja in zloraba uporabniških identitet danes predstavljata enega najpogostejših načinov, s katerimi napadalci zaobidejo tradicionalne varnostne nadzore. Namesto zlonamerne programske opreme vse pogosteje uporabljajo veljavne uporabniške račune, kompromitirane poverilnice in legitimna skrbniška orodja, da se lahko neopazno premikajo po okolju.
Predavanje bo predstavilo najpogostejše tehnike napadov na identitete, vključno s krajo poverilnic, napadi Kerberoasting, Pass-the-Hash in Pass-the-Ticket, lateralnim premikanjem ter zlorabo privilegiranih uporabniških računov. S praktičnimi primeri bo pojasnjeno, kako združevanje omrežne telemetrije, telemetrije končnih naprav in identitetne telemetrije omogoča pravočasno prepoznavanje sumljivega vedenja ter zaustavitev napada, še preden pride do resnega ogrožanja sistema.

IMS – Incident Management System kot temelj sodobnega upravljanja varnostnih procesov: od izzivov NIS2 do optimizacije incidentnega odziva

Na kratko bomo predstavili trenutno okolje kibernetskih groženj, regulatorne zahteve ter vpliv NIS2, ki dodatno obremenjuje varnostne ekipe in povečuje potrebo po avtomatizaciji ter učinkovitejšem upravljanju incidentov.
Sledil bo strnjen pregled projekta INTERCEPT in ključnih produktov, ki nastajajo v okviru partnerskega sodelovanja. Zadnji del predavanja bo namenjen predstavitvi celotnega procesa nastanka IMS – Incident Management System – od identifikacije potreb uporabnikov in arhitekturne zasnove do implementacije funkcionalnosti. Posebej bomo izpostavili, katere operativne izzive sistem rešuje, kako poenostavlja delo ekip, zmanjšuje ročne postopke ter izboljšuje sledljivost in odzivnost pri obravnavi incidentov. Prikazali bomo tudi, kje IMS v praksi prinaša največje koristi, predvsem pri centralizaciji podatkov in optimizaciji delovnih tokov.

JUTRANJA VADBA

Jutranja telovadba v petek, 4. 9. 2026, od 7:30 do 8:00.
Dobimo se ob 7:20 pred hotelom Perla in se skupaj odpravimo na mesto, kjer bo vadba potekala.

Kaj počne naprava, ko ne gledamo? Od analize komunikacije do skrivnosti v firmwareu

Kaj v resnici počne omrežna naprava, ko je nihče ne opazuje? Na primeru cenovno dostopne omrežne oziroma IoT-naprave bomo prikazali praktičen postopek varnostne analize – od prvih sumljivih povezav proti oddaljenim strežnikom do pridobivanja in analize firmwarea.
Spremljali bomo omrežni promet, identificirali zunanje storitve, razstavili firmware ter pregledali datotečni sistem, konfiguracijo in ključne programske komponente. Iskali bomo vgrajene ključe, poverilnice, skrite diagnostične funkcije, nevarne protokole in druge mehanizme, ki lahko proizvajalcu ali napadalcu omogočijo dostop do naprave.
Predavanje bo temeljilo na resnični analizi naprave in praktičnih demonstracijah. Poleg konkretnih ugotovitev bo predstavljen tudi ponovljiv pristop, s katerim lahko preverimo, kaj se dejansko skriva v napravah, ki jim vsakodnevno zaupamo dostop do svojih omrežij.

Kako organizacije v skladu z NIS2 uvajajo operativno upravljanje kibernetskih tveganj

Ker se organizacije po vsej Evropi prilagajajo spreminjajočim se regulativnim zahtevam, kot sta NIS2 in DORA, so vodje kibernetske varnosti pod vse večjim pritiskom, da tehnična kibernetska tveganja pretvorijo v merljiv vpliv na poslovanje.
Varnostne ekipe se ne morejo več zanašati zgolj na število ranljivosti, ocene zrelosti ali statične varnostne presoje. Uprave in vodstva organizacij pričakujejo, da bodo organizacije znale ovrednotiti izpostavljenost tveganjem, določiti prednostne naložbe ter dokazati, kako programi kibernetske varnosti zmanjšujejo operativna in finančna tveganja.
Na predavanju bodo strokovnjaki za kibernetsko varnost podjetja Mastercard predstavili, kako lahko organizacije preidejo iz reaktivnega pristopa k varnostnim operacijam v inteligentno upravljanje kibernetskih tveganj, in sicer z:
- ovrednotenjem izpostavljenosti kibernetskim tveganjem v finančnem smislu,
- določanjem prednostnih ukrepov za odpravo tveganj na podlagi njihovega vpliva na poslovanje,
- usklajevanjem naložb v kibernetsko varnost s cilji operativne odpornosti,
- krepitvijo upravljanja in odločanja vodstva v okviru zahtev NIS2,
- prepoznavanjem kontrol in varnostnih izboljšav, ki najučinkoviteje zmanjšujejo tveganja.
Udeleženci bodo spoznali, kako lahko kvantifikacija kibernetskih tveganj, neprekinjeno ocenjevanje izpostavljenosti ter strategije operativne odpornosti organizacijam pomagajo pri sprejemanju bolj premišljenih odločitev na področju varnosti in hkrati podprejo izpolnjevanje vse bolj razvijajočih se regulatornih zahtev.
Predavanje je namenjeno predvsem CISO direktorjem, vodjem upravljanja tveganj, vodjem in strokovnjakom za kibernetsko varnost, ekipam za upravljanje in skladnost ter strokovnjakom, odgovornim za operativno odpornost.

Kako umetna inteligenca ponovno spreminja način delovanja Varnostno operativnih centrov

Umetna inteligenca je že od nekdaj sestavni del zagotavljanja informacijske varnosti. Ta je bila do sedaj vključena predvsem v zaznavni del procesov. Brez umetne inteligence marsikje in marsikdaj nismo mogli učinkovito zaznati zlonamernih aktivnosti. Odzivni del pa je bil do sedaj še »nepopisan« z umetno inteligenco. V zadnjem obdobju se dogaja preporod umetne inteligence tudi na področju odzivanja na potencialne zlonamerne aktivnosti in vse to daje Varnostno operativnim centrom nov zagon. 
Kako? Pridite in boste slišali…

Kdaj so osebni podatki resnično anonimni in jih lahko uporabljamo brez slabe vesti?

Osebni podatki so anonimni, če se ne nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo. Ali je posameznik določljiv, pa je odvisno od vidika različnih subjektov. V prispevku bodo podrobneje predstavljene nove smernice Evropskega odbora za varstvo podatkov, ki pojasnjujejo pojem anonimnih podatkov ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-413/23 P (EDPS proti SRB) ter druge sodne prakse Sodišča EU. Smernice so posebej relevantne v okviru uporabe in razvoja UI rešitev, kjer je ustrezna anonimizacija podatkov pogosto ključna za doseganje skladnosti s pravili varstva osebnih podatkov. Evropski odbor za varstvo podatkov v tem okviru izpostavlja tudi pomen učinkovitega sodelovanja in izmenjave informacij med nadzornimi organi v EU.

Kdo je odgovoren za naše storitve v oblaku: CISO ali Microsoft/Google/Amazon/…?

Kako poskrbeti za varnost infrastrukture v oblaku in komu pripisati odgovornost zanjo? Kje je ločnica med delom, s katerim upravlja organizacija in tistim, ki je v domeni ponudnika storitve? Kje so varnostne pasti oblaka in kakšne so specifike pri izvajanju varnostnih testov? V predavanju bomo podali odgovore na zastavljena vprašanja in z različnih zornih kotov pogledali na upravljanje varnosti oblačnih storitev in infrastrukture. Poseben poudarek bo namenjen uporabnikom Microsoft 365, ki predstavljajo pogosto tarčo napadalcev, ter pomenu prilagajanja privzetih nastavitev dejanskemu okolju in rednega preverjanja njihove učinkovitosti. Predavanje bo ponudilo praktičen vpogled Mv izzive, s katerimi se srečujejo organizacije pri zagotavljanju varnosti svojih storitev v oblaku.

Kibernetsko varovanje digitaliziranega energetskega omrežja: Opazovanje in nadzor procesnega okolja v razdelilno transformatorski postaji

Elektroenergetsko omrežje je postalo ključen gradnik pri delovanju sodobne družbe. Vključitev smart grid naprav je  spremenila dinamiko delovanja energetskega omrežja. Digitalizacija OT sistemov v sodobnem nemirnem svetu prinaša večje tveganje za kibernetske incidente. Praksa kaže, da samo arhitektura in vgradnja kvalitetne opreme ni dovolj. Za zagotavljanje visokih standardov zanesljivosti in razpoložljivosti upravljanja energetskih omrežij, potrebujemo orodja, ki bodo zaznala anomalije pri delovanju OT sistemov. Podjetje Omicron je za ta namen razvilo orodje StationGuard/GridOps, ki omogoča nadzor pravilnega delovanja, ter zaznavo kibernetskih groženj v celotnem ekosistemu kritične infrastrukture. Za razliko od klasičnih ADS-ov, Omicronov StationGuard izhaja iz poglobljenega poznavanja dinamike delovanja energetskih OT ekosistemov. Ta lastnost omogoča hitro implementacijo in zagotavlja kratko dobo učenja in minimalno količino lažnih alarmov. Centralizirano upravljanje in zaznavo ranljivosti se izvaja z aplikacijo GridOps. Predstavljen bo pilotni projekt v realnem energetskem omrežju.

Ko umetna inteligenca sreča GDPR: kdo odgovarja, ko podatki uidejo izpod nadzora?

Umetna inteligenca vse hitreje vstopa v vsakodnevne delovne procese, pri tem pa zaposleni pogosto uporabljajo javno dostopna orodja brez jasnih notranjih pravil in nadzora. V pozive vnašajo osebne, poslovne in druge zaupne podatke, ne da bi se zavedali, kam se ti podatki prenesejo, kako dolgo se hranijo in za kakšne namene se lahko uporabijo. Predavanje bo osvetlilo ključna tveganja uporabe umetne inteligence z vidika GDPR, pojav tako imenovanega Shadow AI ter vprašanje odgovornosti zaposlenih, vodstva, DPO, CISO in ponudnikov rešitev. Poseben poudarek bo namenjen pravnim podlagam, transparentnosti, oceni učinka na varstvo osebnih podatkov ter notranjim pravilom, s katerimi lahko organizacije omogočijo varno in nadzorovano uporabo umetne inteligence. Osrednje vprašanje predavanja bo, kdo dejansko odgovarja, ko osebni podatki zaradi nepremišljene ali nenadzorovane uporabe umetne inteligence uidejo izpod nadzora.

Kyborg: Agentično ogrodje za varnostne analitike v SOC

V predavanju bodo predstavili inovativno agentično ogrodje Kyborg, ki so ga razvili v podjetju KYBM. Ogrodje velike jezikovne modele spremeni v nadzorovano, zanesljivo orodje za varnostno-operativne centre (SOC) in varnostnim analitikom nudi podporo pri učinkovitejši obravnavi varnostnih incidentov. Incidente črpa iz različnih sistemov SIEM, prek protokola MCP pa ga je mogoče dinamično razširiti s poljubnimi zunanjimi orodji in viri. Z vgrajenim sistemom RAG jih obogati z relevantnim domenskim znanjem iz dokumentov organizacije, med razrešenimi incidenti pa poišče podobne pretekle primere in prenese že preverjene rešitve na nove, s čimer se čas obravnave občutno skrajša. Tako obogatene incidente analizira z uporabo javnih ali zasebnih velikih jezikovnih modelov ter analitikom pomaga hitreje razumeti dogodke in predlagati nadaljnje korake pri odzivu, s potrjevanjem občutljivih dejanj (human-in-the-loop) pa ogrodje omogoča tudi izvedbo različnih varnostnih akcij. Ponavljajoče se postopke lahko analitiki zajamejo v obliki ponovno uporabnih navodil (skills), ki jih agent samodejno poišče in uporabi pri podobnih primerih.

Morda se ne bojimo tistega, česar bi se morali

O umetni inteligenci pogosto razmišljamo kot o tehnologiji, pred katero se moramo zaščititi – pred krajo podatkov, deepfakei, prompt injectionom, manipulacijo in posegi v zasebnost. Toda kaj se zgodi, ko AI-ju ni treba priti do naših podatkov, ker mu jih prostovoljno damo sami?
AI postaja vse bolj prisoten v našem vsakdanjem življenju. Z njim delimo osebne težave, strahove, odnose in informacije, ki jih včasih ne bi zaupali niti ljudem, ki jim zaupamo. Zakaj mu tako zaupamo? In kaj lahko AI o nas sklepa, čeprav mu tega nikoli nismo neposredno povedali?
Predavanje raziskuje preplet zaupanja, psihologije, zasebnosti in kibernetske varnosti ter vprašanje, kako se lahko naša največja ranljivost pojavi prav tam, kjer se počutimo najbolj varne.
Kaj, če največjih vrat v svoje življenje AI nikoli ne bo treba vlomiti – ker mu jih bomo odprli sami?

Načrtovana kibernetska obnova: PowerStore, DataDomain in AirGap

Kako zgraditi celotno in učinkovito cyber recovery zgodbo? Predavanje pokaže, kako primarni storage PowerStore, backup naprava DataDomain in AirGap rešitev skupaj tvorijo end-to-end pristop za zaščito primarnih workloadov, varno in immutable hrambo kopij, ter izoliran “clean recovery” scenarij ob kibernetskem napadu. Fokus predavanja je na praktični povezavi med storage, security in recovery plastjo, s poudarkom na zmanjšanju kompleksnosti ter hitrejšem povratku v varno delujoče stanje.

Ne ščitite izpostavljene infrastrukture. Nehajte jo izpostavljati.

Kibernetska industrija že desetletja razvija vedno naprednejše požarne pregrade, WAF rešitve, EDR sisteme, identitetne storitve ter vse zmogljivejše sisteme za zaznavanje napadov, danes tudi s pomočjo umetne inteligence. Kljub temu organizacije še vedno postajajo žrtve enakih vrst napadov.
Večina kibernetskih napadov se začne z enim preprostim dejstvom – napadalec lahko doseže svoj cilj. Skoraj vse sodobne varnostne rešitve izhajajo iz iste predpostavke: da mora biti infrastruktura javno dosegljiva. Njihova naloga je nato zaznati napad in ga pravočasno zaustaviti.
Kaj pa, če bi spremenili osnovno paradigmo?
Predavanje bo predstavilo koncept Zero Exposure Architecture, kjer storitve niso javno dosegljive, temveč postanejo dosegljive šele po vzpostavljenem zaupanju. Na primerih iz prakse bomo pokazali, kako lahko takšen pristop bistveno zmanjša napadalno površino organizacije, omeji možnosti izkoriščanja (tudi 0-day) ranljivosti ter ponudi drugačen pogled na zaščito sodobne infrastrukture.

Network Access Control (NAC) kot temelj Zero Trust arhitekture

Predstavitev bo osredotočena na vlogo rešitev Network Access Control v sodobni Zero Trust arhitekturi ter primerjavo produktov Aruba ClearPass in Fortinet FortiNAC. Poudarek bo na ključnih funkcionalnostih, prednostih, razlikah in praktičnih izkušnjah, pridobljenih pri implementacijah pri naših strankah.

Nova generacija zahtev za kibernetsko varnost in upravljanje digitalnih tveganj

Področje kibernetske varnosti se sooča z eno največjih sprememb v zadnjih letih. Če so organizacije doslej svojo skladnost in upravljanje tveganj gradile predvsem na uveljavljenih standardih, kot je ISO/IEC 27001, nove regulativne zahteve in tehnološki razvoj bistveno širijo obseg odgovornosti ter pričakovanja do organizacij.
Vzpon umetne inteligence, vse večja povezanost digitalnih produktov in naraščajoča odvisnost od dobavnih verig odpirajo nova vprašanja glede upravljanja tveganj, odgovornosti proizvajalcev, zagotavljanja varnosti skozi celoten življenjski cikel produktov ter dokazovanja skladnosti. Standard ISO/IEC 42001 uvaja prvi sistematični okvir za upravljanje sistemov umetne inteligence, medtem ko Uredba o kibernetski odpornosti (Cyber Resilience Act – CRA) postavlja nove zahteve za proizvajalce in dobavitelje digitalnih produktov na evropskem trgu.
Spremembe ne vplivajo le na tehnične rešitve, temveč vse bolj posegajo tudi na področje upravljanja, nadzora, kompetenc in odgovornosti zaposlenih. Organizacije bodo morale vzpostaviti ustrezne procese, zagotoviti neodvisno preverjanje varnostnih zahtev, razvijati nove kompetence ter zagotoviti, da bodo vodstvene in strokovne funkcije sposobne učinkovito upravljati vse kompleksnejše zahteve na področju kibernetske varnosti, umetne inteligence in digitalne odpornosti.

Oblačno z možnostjo jasnih odločitev

Kako Microsoft Fabric poveže podatke, poenostavi analitiko in pomaga podjetjem hitreje priti do pravih vpogledov.

Oblak je najemniška pogodba. Ste prebrali drobni tisk?

Ko greste v cloud, niste samo kupili storitve — vstopili ste v razmerje odvisnosti, katerega pogoje piše ponudnik. Govorili bomo o tem, kako v cloud vstopiti pripravljeni in ohraniti nadzor nad tistim, kar je vaše. Kaj se zgodi z vašimi identitetami in dostopi, ko zamenjate ponudnika? Kako zahtevno je prenesti celoten IAM sistem na drugo platformo? Kdaj je hibridni model, kjer identitetna infrastruktura ostane vaša, boljša odločitev od popolne selitve? In kako izgleda migracijski načrt, ki vas ne pusti ujetih pri enem ponudniku za nedoločen čas.

Od ChatGPT do ISO/IEC 42001: Kako zgraditi varno AI okolje

Generativna umetna inteligenca ni več omejena na ChatGPT. Danes je vgrajena v Microsoft 365, ERP in CRM sisteme, razvojna okolja, SIEM, XDR, požarne pregrade ter številne poslovne aplikacije. Večina organizacij zato AI uporablja že danes – pogosto brez jasnega pregleda, pravil ali upravljanja.
Na predavanju bomo pokazali, kako AI spreminja površino napada, katera nova tveganja prinašajo AI agenti, RAG sistemi, MCP strežniki in sodobni AI pomočniki ter zakaj klasični varnostni pristopi niso več dovolj.
Predstavili bomo praktičen okvir za varno uvajanje umetne inteligence: od inventarja AI rešitev, ocenjevanja tveganj, AI Security arhitekture in varnostnih kontrol do AI Governance. Ob tem bomo povezali zahteve AI Act, ISO/IEC 42001, ISO/IEC 23894, NIS2, GDPR, CRA in drugih relevantnih okvirov v enoten model upravljanja.
Predavanje je namenjeno CISO-jem, varnostnim arhitektom, vodjem IT in vsem, ki želijo razumeti, kako zgraditi okolje, v katerem umetna inteligenca ne predstavlja novega tveganja, temveč zaupanja vredno poslovno prednost.

Od digitalnih tveganj do strateškega odločanja: Premislek o upravljanju digitalnih tveganj v dobi umetne inteligence

Organizacije se danes soočajo z izjemno razdrobljenostjo digitalnih tveganj. Kibernetske grožnje, tveganja, povezana z umetno inteligenco, ter regulativne zahteve, kot so NIS2, DORA, GDPR in Akt o umetni inteligenci (AI Act), se pogosto obravnavajo ločeno. Posledica so neusklajeno poročanje, podvajanje kontrolnih mehanizmov in omejena preglednost, ki otežuje učinkovito odločanje vodstva.
Vodje informacijske varnosti (CISO) in strokovnjaki za kibernetsko varnost se zato vse pogosteje soočajo z izzivom, kako tehnično zahtevne in razdrobljene podatke o tveganjih pretvoriti v uporabne informacije za uprave in višje vodstvo. Pri tem se pogosto zanašajo na statične nadzorne plošče in reaktivne cikle poročanja, ki ne odražajo dejanske izpostavljenosti tveganjem v realnem času.
Predavanje bo predstavilo pristop integriranega upravljanja digitalnih tveganj (Integrated Digital Risk Governance), katerega namen je premostiti vrzel med tehničnimi podatki o tveganjih in strateškim odločanjem. Predavateljica bo pokazala, kako lahko organizacije razpršene podatke in opozorilne signale pretvorijo v uporabne strateške informacije za vodstvo, ki upravam omogočajo učinkovitejše določanje prioritet, sprejemanje odločitev in razporejanje virov.
Na podlagi praktičnih izkušenj ter vzorcev, opaženih pri projektih digitalne preobrazbe in zagotavljanja skladnosti, bo predstavila, kako preiti od razdrobljenih modelov poročanja k prilagodljivim modelom upravljanja, ki temeljijo na pravočasnih informacijah in se nenehno prilagajajo spreminjajočemu se okolju digitalnih tveganj.
Cilj predavanja je vodjem informacijske varnosti in strokovnjakom za kibernetsko varnost pokazati, kako digitalna tveganja dvigniti z ravni operativnega poročanja na raven strateške podpore odločanju vodstva.

Od neznanega do nadzorovanega: upravljanje OT-tveganj v praksi – Nozomi Networks

V industrijskih okoljih ni mogoče učinkovito zaščititi tistega, česar ne poznamo. Predavanje bo skozi praktične primere predstavilo, kako z rešitvijo Nozomi Networks vzpostaviti celovito vidljivost OT-okolja ter pridobiti natančen vpogled v naprave, komunikacije in procese znotraj kritične infrastrukture. Predavatelja bosta prikazala, kako je mogoče v realnem času zaznavati anomalije, prepoznavati kibernetske grožnje in operativna odstopanja ter pravočasno obvladovati tveganja za delovanje proizvodnih sistemov. Udeleženci boste spoznali prednosti neprekinjenega spremljanja OT-okolij, od zmanjševanja napadalne površine in hitrejšega odzivanja na incidente do izboljšanja splošne kibernetske odpornosti organizacije. Predavanje bo prikazalo pot od omejene vidljivosti do učinkovito nadzorovanega, preglednega in varnega OT-okolja.

Od skladnosti na papirju do odpornosti v praksi: CISO med regulativo, vodstvom in zaposlenimi

Regulativne zahteve, revizije, politike in dokazila so nujen del sodobnega upravljanja informacijske varnosti. Toda revizijska skladnost še ni enaka kibernetski odpornosti. V organizacijah se lahko razvije »teater skladnosti«: stanje, v katerem so postopki formalno urejeni, odgovornosti razdeljene in dokazila pripravljena, dejanska varnostna praksa pa ostaja šibko vpeta v vsakdanje delo zaposlenih. Predavanje bo predstavilo rezultate aktualne raziskave projekta KREPKI, izvedene v več kot 50 slovenskih organizacijah in med več kot 1500 zaposlenimi. Osredotočili se bomo na vprašanja, ki so neposredno relevantna za CISO-te: kdaj vodstvo varnost podpira dejansko in kdaj predvsem simbolno, kaj se zgodi, ko ima CISO visoko odgovornosAt, ne pa tudi ustrezne moči, ter zakaj zaposleni varnostna pravila pogosto izvajajo bolj zaradi nadzora kot zaradi razumevanja tveganj. Predstavljene bodo praktične implikacije za prevajanje regulative v procese, ki krepijo zaupanje, odgovorno ravnanje zaposlenih in dejansko kibernetsko odpornost organizacije.

Od vidljivosti do zaščite: sodoben pristop k varovanju podatkov z rešitvami Fortinet

Podatki so danes eno najdragocenejših sredstev organizacij, hkrati pa tudi ena najpogostejših tarč kibernetskih napadov. V času hibridnega dela, selitve storitev v oblak in vse širše uporabe generativne umetne inteligence, postaja zaščita občutljivih informacij vse večji izziv.
V prvem delu predavanja bosta Ivan Krajačić (Fortinet) in Miha Petrač (ADD) predstavila Fortinet Security Platform in ključne varnostne rešitve za zaščito uporabnikov, omrežij, aplikacij in podatkov. Poseben poudarek bo namenjen rešitvam, ki organizacijam pomagajo pri izpolnjevanju zahtev zakonodaje ZInfV-1 ter pri krepitvi celovite kibernetske odpornosti. 
V drugem delu se bomo osredotočili na področje Data Loss Prevention (DLP). Predstavili bomo, kako sodobne DLP rešitve omogočajo odkrivanje, klasifikacijo in zaščito občutljivih podatkov v vseh fazah njihove uporabe – med prenosom, uporabo in hrambo. Na praktičnih primerih bomo prikazali, kako lahko organizacije preprečijo nenamerno ali namerno odtekanje podatkov, zmanjšajo tveganja notranjih groženj ter varno uvajajo rešitve generativne umetne inteligence.

Onkraj kibernetske varnosti: Kdo odloča?

Kibernetska varnost se tradicionalno osredotoča na zaščito sistemov, identitet in podatkov pred zlorabami in vdori. Toda ker umetna inteligenca, avtomatizacija, oblačne platforme in globalno povezane infrastrukture postajajo temelj delovanja organizacij, se vse bolj odpira novo vprašanje:
Kdo odloča?
Predavanje, ki črpa navdih iz tem in razprav konferenc Black Hat in DEF CON 2026, raziskuje, kako se razumevanje varnosti premika od zaščite sistemov k zaščiti procesa odločanja. Ker stroški napadov padajo, zaupanje postaja mogoče programirati, vse več pristojnosti pa se prenaša na stroje, postajata digitalna odpornost in digitalna suverenost neločljivo povezani.
Na primerih, ki segajo od agentne varnosti in verig zaupanja pri digitalnih identitetah do podmorskih kablov, dobavnih verig polprevodnikov, energetske odvisnosti in dostopa do računske moči za umetno inteligenco, bo predavanje pokazalo, kako skrite odvisnosti vplivajo na našo sposobnost delovanja, prilagajanja in nenazadnje samostojnega odločanja.
Namesto osredotočanja zgolj na ranljivosti bo predavanje udeležence spodbudilo k razmisleku o odpornosti, suverenosti in sposobnosti samostojnega odločanja v svetu, kjer so ključne zmogljivosti vse bolj odvisne od ekosistemov, nad katerimi nimamo popolnega nadzora.
Udeleženci bodo predavanje zapustili z novim pogledom na varnost – in morda tudi z globljim vprašanjem:
Ali lahko še vedno samostojno odločamo, če so naša infrastruktura, inteligenca, energija, proizvodnja in procesi odločanja vse bolj odvisni od drugih?

Osupljiva resničnost varnosti medicinskih naprav: Zakaj skladnost sama po sebi ne bo rešila pacienta

Medicinske naprave se razvijajo izjemno hitro – ne le z vidika kliničnih zmogljivosti, temveč tudi glede kompleksnosti programske opreme. Kljub temu je kibernetska varnost, čeprav ključnega pomena, v procesu razvoja izdelkov pogosto zgolj tolerirana, ne pa dejansko spodbujana. Za mnoge predstavlja le še eno postavko na seznamu zahtev za skladnost. Za nas pomeni veliko več. Kadar so ogrožena človeška življenja, »ravno dovolj« kibernetske varnosti preprosto ni dovolj.
Na predavanju bomo skozi prikaz v živo v slogu tekmovanj CTF (Capture The Flag) pokazali, kaj se lahko zgodi, ko je takšen sistem kompromitiran. Predstavitev bo temeljila na po meri razviti napravi za umetno predihavanje, zasnovani tako, da izpolnjuje običajne zahteve glede skladnosti. Namesto zgolj opozarjanja na ranljivosti bo ta praktični prikaz pokazal, kako lahko premostimo vrzel med formalnim izpolnjevanjem zahtev in dejansko odpornostjo sistemov v resničnem okolju.

Palo Alto Networks Prisma Access Browser- brskalnik- nov perimeter

V sodobnem svetu uporabniki spletni brskalnik uporabljajo kot glavno orodje za opravljanje dela in vsakodnevnih nalog. Prek njega dostopajo do poslovnih aplikacij, kot so Salesforce, Microsoft 365 in številne druge, ter prenašajo datoteke, ki lahko predstavljajo potencialno varnostno tveganje za podjetje. Dostop do poslovnih sistemov je mogoč od kjerkoli in z različnih naprav (BYOD). Rešitev Palo Alto Prisma Access Browser znotraj spletnega brskalnika zagotavlja dodatne varnostne funkcionalnosti, ki pomagajo pri preprečevanju spletnih napadov, preprečevanju odtekanja podatkov ter nadzoru in varnem dostopu do platform prek grafičnega (RDP) ali konzolnega (SSH) uporabniškega vmesnika. Hkrati ščiti uporabnike tudi takrat, ko delujejo zunaj varnega okolja podjetja.

Pametni ščit podjetja: Commvault sinergija umetne inteligence in hitrega okrevanja

Uspešen kibernetski napad ne pomeni le izgube podatkov, ampak dolgotrajen proces forenzike, iskanja čistih točk obnove in tveganja ponovne okužbe. Za varnostne inženirje klasični "backup" že dolgo ne zadošča več. Na predavanju si bomo ogledali, kako Commvault uporablja napredno umetno inteligenco (AI) za proaktivno odkrivanje anomalij in groženj. Poglobili se bomo v vidike avtomatiziranega cyber recoveryja v izoliranih okoljih (Clean Room) ter si ogledali, kako zmanjšati RTO na minimum ob hkratnem zagotavljanju 100 % čistih podatkov. Arhitektura, avtomatizacija in tehnična praksa za neprebojno odpornost.

Passkeyi za starejše spletne aplikacije: prijava, odporna proti phishingu, brez posegov v izvorno kodo

Številne organizacije se še vedno zanašajo na lokalno nameščene (self-hosted) spletne aplikacije, ki so ključnega pomena za vsakodnevno poslovanje, vendar jih je težko ali tvegano posodobiti. Hkrati se soočajo s pritiskom, da uvedejo na phishing odporne načine avtentikacije, okrepijo nadzor dostopa ter hitreje izboljšajo raven kibernetske varnosti. Na tem strokovnem predavanju o najboljših praksah bo Michael Wendrowski predstavil, kako je mogoče pred obstoječe spletne aplikacije dodati večfaktorsko avtentikacijo (MFA) s podporo za FIDO2 passkeys, ne da bi bilo treba spreminjati izvorno kodo aplikacije ali prenavljati prijavni postopek – tudi v primerih, ko ponudnik aplikacije sploh ne omogoča MFA. S praktičnimi primeri iz resničnega okolja boste spoznali, kako uvesti centralno upravljano večfaktorsko avtentikacijo, zmanjšati tveganje napadov z grobo silo (brute force) in zlorabe poverilnic (credential stuffing), preverjati uporabniške seje s prstnim odtisom naprave (device fingerprinting) ter uvesti dodatno preverjanje pristnosti (step-up MFA) z mikroavtorizacijami za dostop do občutljivih področij ali izvajanje kritičnih dejanj. Po predavanju boste pridobili praktične smernice za uvajanje passkeyev z minimalnimi motnjami za uporabnike ter za hitro doseganje merljivih izboljšav kibernetske varnosti v obstoječih IT-okoljih.

PHISHSTRIKE – Ali so vaši zaposleni pripravljeni na AI phishing?

Generativna umetna inteligenca je phishing postavila na povsem novo raven. Napadalci danes z AI v nekaj sekundah pripravijo popolnoma personalizirana e-poštna sporočila, posnemajo slog pisanja vodstva podjetja, ustvarjajo prepričljive lažne dokumente ter izvajajo ciljno usmerjene napade, ki jih je vse težje prepoznati.
Zato klasična letna izobraževanja zaposlenih niso več dovolj.
Na predavanju bomo predstavili platformo PHISHSTRIKE, ki organizacijam omogoča neprekinjeno merjenje in izboljševanje varnostne kulture zaposlenih. Platforma združuje ocenjevanje znanja, napredne simulacije phishing napadov ter avtomatizirano izobraževanje, ki se prilagaja dejanskemu znanju posameznega uporabnika.
Pokazali bomo, kako lahko organizacije z rednim preverjanjem pripravljenosti zaposlenih zmanjšajo tveganje uspešnih phishing napadov, izboljšajo skladnost z zahtevami NIS2 in ZInfV-1 ter pridobijo merljive kazalnike razvoja varnostne kulture.
Če je bil nekoč najšibkejši člen človek, je danes največja nevarnost kombinacija človeka in umetne inteligence. Prav zato mora biti tudi ozaveščanje zaposlenih pametnejše.

Pogled skozi ESET raziskave: Šok zaradi vpliva umetne inteligence in kako se mu prilagoditi

Živimo v času, ko umetne inteligencia trči ob skoraj vse, kar je človeštvo zgradilo v sodobni zgodovini, tudi na področju kibernetske varnosti. V tem predavanju si bomo podrobneje ogledali, kako lahko slepo zaupanje umetni inteligenci in osredotočenost na učinkovito uvajanje novih rešitev ustvarita novo napadalno površino, ki jo lahko s pridom izkoristijo kibernetski napadalci. Predstavili bomo tudi dejanske podatke, ki umirjajo pogosto pretirano razparvo o vplivu umetne inteligence na sodobne kibernetske grožnje. Ti kažejo, da se generativna umetna inteligencia trenutno največ uporablja za prevare, goljufije, phishing in dezinformacijske kampanje, precej manj pa za razvoj novih napadalnih tehnik ali prebojne zlonamerne programske opreme, kot so mnogi napovedovali. Na podlagi konkretnih primerov iz ESETovih raziskav in razvoja ter pomembnih izkušenj, pridobljenih v praksi, bomo pokazali, zakaj nas lahko le pristop k umetni inteligenci, ki temelji na ekspirimentiranju, strogem testiranju in strokovnem znanju ljudi, oddalji od črnih scenarijev ter zagotovi, da bo tehnologija prinašala več koristi kot tveganj.

Pot napadalca: preko dobavne verige do kritičnih sistemov

Napadalci izkoriščajo šibke točke v dobavni verigi ter prek zaupanja vrednih partnerjev, zunanjih izvajalcev ali programske opreme prodrejo tudi do najbolj kritičnih sistemov organizacije. Uroš Zorčič bo predstavil načine kako se s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi spoprijeti s tovrstnimi grožnjami, ter pojasnil, zakaj je upravljanje tveganj v dobavni verigi postalo eno ključnih področij kibernetske varnosti in kako se organizacije učinkovito soočajo z novimi regulatornimi zahtevami, ki jih prinaša ZInfV-1.

Pozabite na penteste: Agentni CTEM dela 24/7

Enkrat letni pentest je bil nekoč standard. Danes je to premalo – napadalci ne čakajo na vaš naslednji patching. V tem predavanju bomo pokazali, kako agentni CTEM (Continuous Threat Exposure Management) nadomešča klasične penteste z avtonomnim, kontinuiranim odkrivanjem in validacijo ranljivosti.
Spoznali boste, kako avtonomni agenti delajo namesto vaše ekipe – non-stop, avtonomno, in brez napak – in kako tak pristop implementirati v vaši organizaciji.

POZDRAVNI GOVOR

Požarni zid z intuicijo: od pogovora do izvedbe s pomočjo AI

Če se administratorju delo s požarno pregrado včasih zdi neosebno oziroma če požarna pregrada ne sliši, ko se nanjo jezimo, imamo zdaj priložnost vanjo vnesti kanček človečnosti. Morda nas bo celo kdaj pohvalila, kako dobro smo napisali varnostno pravilo.
Predavanje bo pokazalo, kako lahko z integracijo LLM-modelov prek MCP-strežnikov varno povežemo umetno inteligenco s požarno pregrado Check Point. Poudarek bo na praktičnih prednostih takšne arhitekture: centraliziranem in nadzorovanem dostopu do podatkov ter varnostnih funkcij, jasnejšem upravljanju dostopov in boljši sledljivosti interakcij z AI-storitvami. Predstavljeni bodo tudi ključni varnostni vidiki pri uvajanju tovrstnih rešitev v produkcijska okolja.

Prepočasni za dobo agentov? Kako spremeniti omrežni kaos v kibernetsko odpornost

Varnostni modeli se korenito spreminjajo in umetna inteligenca ne pomaga več le analizirati posameznih dogodkov, ampak aktivno soupravlja IT okolja. Za inženirje to pomeni nujen prehod iz ročnega »gašenja požarov« v proaktivno obvladovanje okolja. Sodobne NetSecOps ekipe so preplavljene z alarmi iz stotine naprav – namesto vidljivosti, več podatkov prepogosto ustvarja le nepregleden hrup. To predavanje prinaša praktičen pogled na to, kako z združitvijo moči tehnologij Cisco in Splunk uspešno rešujemo ta izziv.  Na predavanju boste spoznali, kako s povezavo omrežne telemetrije, napredne analitike in hitre preiskave dogodkov, ukrotimo omrežni kaos ter hitro indetificiramo vzrok težav v delovanju storitev in rešimo varnostni incident. Integracija ne zmanjšuje vloge človeka, temveč s pomočjo inteligentnih sistemov inženirjem  omogoča hitrejše in bolj učinkovito ukrepanje.

Prihodnost je tukaj: SOC brez meja!

Prihodnost SOC-a ni več oddaljena vizija, z naprednimi AI orodji se način dela varnostnih ekip hitro spreminja. Umetna inteligenca že danes vpliva na to, kako podjetja zaznavajo, obravnavajo in obvladujejo kibernetske grožnje ter kako organizirajo svoje varnostne procese. Predavanje bo naslovilo, kako AI preoblikuje delovanje varnostno-operativnih centrov ter premika meje med zunanjimi MSSP ponudniki in internimi varnostnimi ekipami. Poseben poudarek bo na tem, kaj ti trendi pomenijo za podjetja, njihovo kibernetsko odpornost, trg varnostnih storitev in prihodnjo vlogo SOC analitikov.

Razlogi in meje dopustnega nadzora zaposlenih za zagotavljanje informacijske varnosti

Predavanje obravnava pravne podlage, razloge in meje dopustnega nadzora zaposlenih pri zagotavljanju informacijske varnosti. Na primerih analize varnostnih dogodkov, odkrivanja incidentov, spremljanja prometa in lokacije ter nadzora dostopov in službenih naprav bomo predstavili, kako varnostne ukrepe zasnovati in izvajati sorazmerno, pregledno in z najmanjšim možnim posegom v zasebnost zaposlenih. Poudarek bo na jasni opredelitvi namena, presoji nujnosti, obveščanju zaposlenih, omejevanju obsega in hrambe podatkov ter dokumentiranju odločitev za učinkovito dokazovanje skladnosti.

RESTART: Življenje 2.0

Senca IT-ja je bila problem včerajšnjega dne. Dobrodošli v svetu sence umetne inteligence.

Generativna umetna inteligenca je vstopila v vsakodnevno poslovanje hitreje, kot ji uspe slediti varnostna politika. Zaposleni uporabljajo AI orodja za delo, pri tem pa klasični varnostni mehanizmi, kot so DLP, proxy in CASB, pogosto ne zaznajo, kam odtekajo podatki in kaj se z njimi dogaja. Posledica so izgubljena revizijska sled, nejasna odgovornost in povečana tveganja za organizacijo. Na predavanju bomo pokazali, zakaj je Shadow AI drugačen izziv od Shadow IT, kje nastajajo največje varnostne vrzeli ter predstavili konkreten primer kontrolirane arhitekture, kjer uporaba AI poteka v lastni infrastrukturi oziroma podatkovnem centru – z nadzorom nad podatki, uporabniki in skladnostjo.

SRC.SECURE: Od SOC-a do AI agentov – nova generacija kibernetske obrambe

Kibernetske grožnje postajajo vse bolj sofisticirane, saj napadalci danes aktivno izkoriščajo umetno inteligenco za bliskovito prilagajanje napadov in globalno infrastrukturo za izogibanje detekciji. Zato mora biti tudi obramba hitrejša, proaktivna in tehnološko napredna. Na te izzive odgovarjamo v okviru storitev SRC.SECURE, ki združujejo neprekinjen nadzor in odzivanje prek našega Security Operations Centra (SOC), podprtega s tehnologijami XDR, NDR, SIEM, Cyber Threat Intelligence (CTI), honeypoti ter drugimi naprednimi mehanizmi za zaznavanje groženj. To dopolnjujemo z lastno razvitimi AI rešitvami, kot so agenti za vdorno testiranje, jezikovni modeli za analizo varnostnih logov in lokalno nameščeni modeli za varnostno analizo kode, pri katerih podatki ostajajo v okolju naročnika. Za organizacije, ki se soočajo s pomanjkanjem časa in virov za vzpostavitev lastnega varnostno-operativnega centra, zagotavljamo SIEM kot upravljano storitev, ki omogoča neprekinjen nadzor varnostnih dogodkov, hitrejše zaznavanje groženj ter podpira skladnost z zahtevami ZInfV-1 glede zbiranja in hrambe dnevniških zapisov.

Štiri leta po odmevnem kibernetskem napadu na Upravi RS za zaščito in reševanje

Avgusta 2022 je bil izpeljan kibernetski napad na Upravo RS za zaščito in reševanje, ki je močno odmeval v medijih. Po štirih letih je napočil čas da povemo, kaj se je v resnici dogajalo, kako je bilo to predstavljeno v medijih, kakšne so bile izkušnje po napadu in kaj smo se ob napadu naučili. Napad je bil uvod v serijo napadov na številne druge inštitucije in podjetja, zato je še kako koristna primerjava z namenom iskanja podobnih vzorcev. NIS2 direktiva je prinesla številne novosti in ukrepe, ki bi takšne kibernetske napade morali preprečiti. Zgolj ukrepi na papirju ob še tako dobro izdelani in domišljeni varnostni dokumentaciji ne bodo učinkoviti. Kako torej izboljšati kibernetsko varnost in učinkovitost sprejetih ukrepov?

Študija primera izsiljevalskega napada: ko varnostni obod postane vstopna točka

Za uspešen izsiljevalski napad je zadostovala ena sama neposodobljena požarna pregrada, ki je že dosegla konec svoje življenjske dobe. Skupina napadalcev, ki uporablja dvojno izsiljevanje (double extortion), je tako kompromitirala celotno pomorsko omrežje, šifrirala datoteke in izbrisala varnostne kopije.
Na predavanju bo predstavljen resničen primer odziva na varnostni incident – od začetnega vdora, skritega znotraj legitimnih administrativnih orodij, do odkritja napada na podlagi analize vedenjskih vzorcev in ne zgolj prepoznavanja znanih podpisov groženj.
Udeleženci bodo spoznali praktične in za panogo pomembne izkušnje s področja zaščite omrežnega oboda, odpornosti varnostnih kopij, uporabe obveščevalnih podatkov o kibernetskih grožnjah (Threat Intelligence) ter pomena izmenjave informacij znotraj skupnosti INFOSEK, ki lahko bistveno skrajša odzivni čas organizacij ob kibernetskih incidentih.

Uporaba umetne inteligence na področju logističnih procesov

Umetna inteligenca vse hitreje prodira v logistiko, a mnoga podjetja se pri njenem uvajanju soočajo z izzivi, ki presegajo samo tehnologijo. Predavanje bo predstavilo rezultate raziskave med slovenskimi podjetji v transportu, skladiščenju in proizvodnji, ki razkriva dejansko stanje uvajanja UI - od pilotnih projektov do produkcijske uporabe. Izkazalo se je, da več kot polovica podjetij UI že uporablja ali preizkuša, vendar jim pogosto manjkajo jasni kazalniki uspešnosti in ustrezno upravljanje tveganj, medtem ko standardi, kot je ISO 42001, ostajajo skorajda neuporabljeni. Predstavili bomo, kateri dejavniki resnično poganjajo uspešno uvajanje UI, zakaj največje ovire niso finančne narave, temveč pomanjkanje znanja in kakovostnih podatkov, ter kaj to pomeni za odgovorno in strateško uvajanje UI v logistične procese. Predavanje ponuja praktične vpoglede za vodje, ki UI v svojem podjetju že uvajajo ali to načrtujejo.

Upravljanje revolucije umetne inteligence po načelih ničelnega zaupanja: od Shadow AI do varne uvedbe

Vse organizacije hitijo z uvajanjem umetne inteligence, vendar jo večina uvaja hitreje, kot jo lahko ustrezno zaščiti. Alexey Konstantinov, Solutions Engineer pri Cloudflaru, bo predstavil ključne varnostne izzive dobe umetne inteligence: nenadzorovano uporabo orodij AI, zaščito občutljivih podatkov, do katerih dostopajo modeli umetne inteligence, varovanje aplikacij in API-jev pred zlorabami ter obrambo pred avtomatiziranimi grožnjami, ki jih poganja umetna inteligenca. S praktičnimi primeri in prikazom varnega uvajanja umetne inteligence po načelih ničelnega zaupanja – od preprečevanja izgube podatkov do rešitve AI Gateway – boste pridobili uporaben načrt za varno uporabo umetne inteligence, ne da bi se zaradi varnostnega incidenta znašli na naslovnicah.

Ustavimo prevare, še preden se zgodijo: ko se inteligenca identitet sreča z agentno umetno inteligenco

Agenti umetne inteligence, deepfake tehnologije in avtomatizirani kibernetski napadi se razvijajo hitreje kot tradicionalni sistemi za upravljanje identitet in dostopa (IAM). Posledično se organizacije vse pogosteje soočajo z vprašanjem, komu in čemu v digitalnem okolju sploh še lahko zaupajo. Predavanje, ki temelji na raziskavi Ping Identity State of Trust, bo pokazalo, kako preiti od enkratnega preverjanja identitete k neprekinjenemu preverjanju zaupanja. Udeleženci bodo spoznali, kako oceniti trenutno stanje v svoji organizaciji ter v naslednjih 12 do 24 mesecih postopno uvesti praktične pristope k upravljanju identitet in dostopa, ki se prilagajajo stopnji tveganja.

Uvajanje umetne inteligence in varnost: kako Delinea ščiti stranke pred nastajajočimi grožnjami umetne inteligence

Umetna inteligenca je časovni okvir kibernetskih napadov skrajšala z nekaj tednov na le nekaj minut ter avtomatizirala do 90 % taktičnih aktivnosti napadalcev. Hkrati se nenadzorovano povečuje število nečloveških identitet (Non-Human Identities – NHI), kot so storitveni računi, API-ključi in agenti umetne inteligence. Organizacije imajo v povprečju 52 takšnih identitet na vsakega zaposlenega, pri čemer večina nima ustreznega pregleda ali upravljanja. Dodatno tveganje predstavljajo statični modeli zaupanja: začasni dostopi, ki v povprečju trajajo 30 dni, pogosto niso pravočasno preklicani, medtem ko agenti umetne inteligence delujejo neprekinjeno, 24 ur na dan in s hitrostjo strojev, zaradi česar tradicionalne politike upravljanja dostopa postajajo zastarele.
Izziv se kaže predvsem v obsegu. Če je bilo v preteklosti treba upravljati desetine tisočev uporabniških računov, bo prihodnost avtonomnih agentov zahtevala upravljanje milijonov strojnih identitet in bilijonov odločitev o dostopu – kompleksnost, na katero večina organizacij še ni pripravljena. Pridružite se predavanju in odkrijte, kako Delinea organizacijam pomaga prepoznati, vizualizirati in prevzeti nadzor nad kibernetskimi tveganji, ki jih prinaša umetna inteligenca.

UVODNI NAGOVOR

V iskanju idealne rešitve: varne dobavne verige in pot do skoraj nič CVE-ranljivosti

Med predavanjem bo Artur pokazal, kako ustvariti varno gradnjo aplikacije in avtomatizirati proces nameščanja. Predstavil bo metode za preverjanje izvora posameznih komponent ter pokazal, katere vire slik je priporočljivo uporabljati pri gradnji aplikacij. Predstavil bo tudi koncept slik s skoraj nič ranljivostmi CVE.

Varnost na ravni jedra: Kako Cisco Hypershield spreminja kibernetsko obrambo

Sodobni podatkovni centri in oblačna okolja zahtevajo nov pristop k varnosti, ki deluje z bliskovito hitrostjo in brez obremenjevanja sistema. Predavanje obravnava revolucijo varnosti na ravni jedra s pomočjo tehnologije eBPF ter vlogo podjetja Isovalent in orodja Tetragon pri globokem vpogledu v delovanje sistema ter zaznavanju groženj v realnem času. Osrednji poudarek je na platformi Cisco Hypershield, z umetno inteligenco podprti varnostni arhitekturi, ki te eBPF tehnologije povezuje v celoto ter omogoča avtonomno mikrosegmentacijo, samodejno krpanje ranljivosti brez prekinitve delovanja aplikacij in učinkovito preprečevanje prečnega širjenja napadov v sodobni infrastrukturi.

Varnostne prelomnice

Sodobne organizacije veliko vlagajo v zaščito posameznih komponent – utrjevanje končnih naprav, omrežja z arhitekturo Zero Trust, redno nameščanje varnostnih popravkov na strežnike, zagotavljanje skladnosti s standardi in številne druge varnostne ukrepe. Vendar se večina varnostnih incidentov ne začne znotraj enega samega sistema. Nastanejo na mejah – tam, kjer odgovornosti niso jasno določene, kjer se povezujejo dobavitelji, kjer se srečujeta IT in operativna tehnologija (OT), kjer je odgovornost za oblačne storitve deljena in kjer predpostavke ostanejo nepreverjene.
To so varnostne prelomnice.
Predavanje, ki temelji na načelih sistemskega inženiringa, obravnava ranljivosti ne kot pomanjkljivosti posameznih komponent, temveč kot šibkosti v njihovih medsebojnih povezavah. Stične točke med sistemi so pogosto organizacijsko občutljive, tehnično zapletene in velikokrat brez jasno določenega lastnika. Z vse večjo povezanostjo sistemov – med organizacijami, kritično infrastrukturo ter kibernetsko-fizičnimi okolji – se prav na teh nevidnih stikih kopičijo tveganja.
Udeleženci bodo pridobili praktičen miselni okvir za prepoznavanje skritih varnostnih prelomnic v svojih okoljih ter boljše razumevanje, kako zaščititi ne le posamezne komponente, temveč celoten sistem in njegove medsebojne povezave.

Vaša največja varnostna ranljivost ni heker. Je preveč varnostnih orodij.

Vsako novo/obstoječe varnostno tveganje pogosto pomeni še eno novo rešitev. Rezultat? Več konzol, več opozoril in manj časa za dejanski odziv. Na predavanju bomo predstavili pristop, ki združuje zaščito omrežja, oblačnih omrežij, elektronske pošte, identitet, IT in OT okolij ter zagotavlja storitve VOC v eni inteligentni platformi, ki se na grožnje odziva samodejno, v realnem času. Platforma naslavlja tudi izzive zaščite pred tveganji, ki jih prinaša uporaba generativne umetne inteligence.

Vaša umetna inteligenca je verjetno ušla izpod nadzora (in vi to veste)

Upravljanje umetne inteligence (AI Governance) ni več zgolj tehnični izziv za IT ali razvojne ekipe, temveč poslovno vprašanje, ki vpliva na celotno organizacijo. Uporaba AI-orodij se hitro širi, stroške je vse težje nadzorovati, zaposleni uporabljajo rešitve brez vednosti organizacije, ponudniki programske opreme pa umetno inteligenco vse pogosteje vključujejo v svoje izdelke. Zgolj zapisane politike in pravila ne morejo preprečiti uhajanja podatkov ali napačnih odločitev modelov – potrebni so mehanizmi, ki delovanje umetne inteligence dejansko spremljajo in nadzorujejo.
Predavanje bo na podlagi uveljavljenih standardov in dobrih praks, kot so ISO/IEC 42001, EU AI Act in sodobna orodja za upravljanje AI-agentov, predstavilo praktičen pristop k varni uporabi umetne inteligence v organizaciji. Udeleženci bodo izvedeli, kako prepoznati, kje vse se AI že uporablja, kako oceniti tveganja posameznih rešitev, kako zagotoviti sledljivost razvoja in uporabe lastnih AI-sistemov ter kako vzpostaviti učinkovite zaščitne mehanizme (guardrails), ki lahko samodejno preprečijo neželeno ali nevarno delovanje umetne inteligence, ne da bi pri tem ovirali poslovne procese.

Vdor brez klika: človeške ranljivosti, ki jih vaš požarni zid ne more odpraviti

Devetdeset odstotkov uspešnih kibernetskih napadov se ne začne z zlonamerno kodo, temveč s človekom, ki ravna v skladu z navodili.
En klik. Eno skeniranje.
Trenutek napačno izkazanega zaupanja.
Tehnologija za preprečevanje vdorov v omrežja še nikoli ni bila tako napredna. Kljub temu so napadi s socialnim inženiringom še vedno uspešni tudi pri tehnično podkovanih in varnostno ozaveščenih strokovnjakih, ki nevarnosti dobro poznajo.
Razlog ni pomanjkanje znanja.
Razlog je način delovanja človeškega uma.
Tony Haresign se vrača na konferenco INFOSEK, kjer se bo še globlje posvetil napadalni površini, ki jo predstavlja človek. Predstavil bo kognitivne ranljivosti, na katerih temeljijo vsi napadi s socialnim inženiringom, ter natančno pojasnil, zakaj so ti napadi uspešni tudi pri najbolj varnostno ozaveščenih ljudeh v prostoru.

KLJUČNE UGOTOVITVE
● Spoznali boste kognitivne mehanizme, zaradi katerih je mogoče izkoristiti prav vsakega posameznika v organizaciji, ne glede na njegovo tehnično usposobljenost ali varnostna izobraževanja.
● Naučili se boste prepoznati in poimenovati šest kognitivnih ranljivosti, ki jih napadalci sočasno izkoriščajo pri vsakem napadu s socialnim inženiringom.
● Spoznali boste inovativno metodo C.U.T. – praktičen postopek v treh korakih, s katerim lahko prekinete avtomatski vzorec odzivanja. Metodo lahko začnete uporabljati sami ter jo v manj kot petih minutah predstavite celotni ekipi.

Vsaka vrstica dnevniških zapisov ima dve ceni

Prvo ceno poznamo vsi: zajem, procesiranje in hramba. Plačamo jo mesečno ali letno, za vse zapise, in jo lahko ovrednotimo v evrih. Druge ne izračuna nihče – oportunitetni strošek zapisa, ki ga ob incidentu ni. Prva ponavadi ni majhna, a je gotova, druga pa je praviloma visoka in negotova, in prav zato se v praksi odločamo samo o prvi. 
V predavanju boste spoznali metode s katerimi se zavestno odločite: kako izmeriti, koliko posamezen podatkovni vir stane in kakšna je njegova vrednost – v detekcijah in v preiskavah; kako vire razvrstiti po obeh cenah; in po kakšnem vrstnem redu se lotiti optimizacije, da prihranek ne postane slepa pega vaše vidljivosti.

Vsi govorijo o uporabi umetne inteligence za kibernetsko varnost – kaj pa varnost umetne inteligence? Trezen pogled na zmanjševanje tveganj, ki jih prinaša novo in močno izpostavljeno področje napadov.

Ko organizacije hitro prehajajo od eksperimentiranja z umetno inteligenco k njeni dejanski uporabi v praksi, se pojavljajo nova tveganja na področju varnosti, upravljanja in operativne odpornosti. Umetna inteligenca ne prinaša le novih groženj, temveč razkriva tudi, koliko našega varnostnega razmišljanja je bilo zasnovanega za svet, ki ne obstaja več. Dotaknili se bomo uporabe umetne inteligence v varnostnih orodjih, še bolj pa se bomo poglobili v varnostna orodja za umetno inteligenco ter raziskali razvijajočo se grožnjo pokrajino produkcijskih AI sistemov – od zastrupljanja podatkov, prompt injection napadov in zlorabe modelov do ranljivosti v dobavni verigi ter izzivov upravljanja.

ZAKLJUČNO PREDAVANJE: Onkraj obzorja: letalstvo, podjetništvo, varnost in prihodnost umetne inteligence

Edwin Brenninkmeyer bo v svojem predavanju povezal svet letalstva in podjetništva ter pokazal, kaj se lahko poslovni voditelji naučijo iz načina razmišljanja in delovanja pilotov. Na podlagi lastnih izkušenj bo predstavil pomen temeljite priprave, učinkovite izvedbe ter analize po opravljenem letu in pojasnil, kako lahko podobna načela uporabimo tudi pri vodenju podjetij. Poseben poudarek bo namenil **organizacijski kulturi, etičnemu poslovanju in razumevanju namena podjetja** ter pokazal, kako lahko prava kultura postane pomembna konkurenčna prednost. Svoje podjetniške poglede bo dopolnil z zgodbami iz pilotske kariere, letenja na letalskih mitingih ter upravljanja različnih tipov letal – od starodobnih dvokrilcev do nekdanjih vojaških reaktivnih letal.

Zaščitite svoj zasebni oblak z VMware vDefend

VMware vDefend organizacijam omogoča učinkovito zaščito zasebnega oblaka z vgrajenimi varnostnimi mehanizmi na ravni delovnih obremenitev. Z zmanjševanjem ranljive površine, preprečevanjem lateralnega širjenja napadov in podporo pristopu ničelnega zaupanja, pomaga okrepiti varnost zasebnih oblačnih okolij.

24/7 backup mobilnih naprav: kako zaščititi podatke, identiteto in poslovno kontinuiteto

Android & iPhone – arhitektura, varnost in skladnost za CIO in IT vodstvo

Mobilni telefon je danes ključ do celotnega poslovnega okolja: e-pošte, dvostopenjske
avtentikacije (2FA), stikov, sporočil in poslovnih aplikacij. Ko naprava izgine – zaradi izgube,
kraje, okvare, kompromitacije računa ali odhoda zaposlenega – organizacija pogosto v trenutku
izgubi dostop do kritičnih storitev. Kljub temu mobilni backup še vedno prepogosto
obravnavamo kot uporabniško nadlogo in ne kot vprašanje poslovne kontinuitete, upravljanja
podatkov in obvladovanja tveganj. Prav ta premik perspektive je izhodišče predavanja.
Predstavitev na strukturiran in praktičen način pokaže, kako zgraditi zanesljivo 24/7 strategijo
varnostnega kopiranja za mešano floto naprav Android in iPhone. Najprej razgradimo mit o
»enem gumbu za backup«: poln backup telefona sestavljajo štiri ločene plasti – sistem, stiki,
mediji in podatki posameznih aplikacij – od katerih vsako upravlja druga rešitev. Pojasnimo tudi
bistveno razliko med Androidom in iOS pri delovanju aplikacij v ozadju, ki v praksi določa, katera
pot backupa je sploh zanesljiva.
Osrednji del predavanja je namenjen enterprise ravni, ki je v manjših in srednjih organizacijah
pogosto spregledana: centralnemu upravljanju flote prek platform MDM/UEM (Microsoft
Intune, Jamf, Samsung Knox in druge), razliki med modeli lastništva naprav (BYOD, COPE, COBO)
ter ločevanju službenih in osebnih podatkov. Posebno pozornost namenimo aplikacijam za
sporočanje – WhatsApp, Viber, Telegram in Signal – kjer se privzete varnostne kopije vedejo
zelo različno in pogosto niso šifrirane od konca do konca.
Sledi varnostni sklop s poudarkom na tveganjih, ki jih odločevalci najpogosteje podcenjujejo:
šifriranje varnostnih kopij, nadgradnja pravila 3-2-1 v 3-2-1-1-0 (nespremenljiva kopija proti
izsiljevalski programski opremi in preverjena obnova), rezidenčnost podatkov in skladnost z
GDPR ter – kot najresnejši scenarij – izguba dvostopenjske avtentikacije administratorja, ki
lahko podjetje odreže od celotnega okolja Microsoft 365 oziroma Entra ID. Obravnavamo tudi
oddaljeni in selektivni izbris naprave ob izgubi ali odhodu zaposlenega.
Predavanje sklenemo z odločitvenim okvirom za vodstvo: primerjavo cene rešitve s ceno
incidenta (vključno z globami po GDPR), predlogom ključnih kazalnikov (KPI) za spremljanje
stanja, fazno časovnico uvedbe ter konkretnim scenarijem mešane flote 50 naprav (iPhone,
Samsung in drugi proizvajalci Androida), z okvirno oceno stroškov in priporočeno kombinacijo
orodij.

Kaj boste odnesli
● Jasen okvir »štirih plasti« backupa in razumevanje, zakaj Android in iPhone zahtevata
različna pristopa.
● Praktično znanje o izbiri MDM/UEM rešitve za manjše in srednje organizacije (20–100
zaposlenih).
● Pregled varnostnih pasti pri sporočilnih aplikacijah in avtentikacijskih (2FA) orodjih.
● Konkretne ukrepe za skladnost z GDPR, zaščito pred izsiljevalsko programsko opremo in
preprečitev izgube dostopa do tenant-a.
● Uporaben odločitveni okvir s kazalniki in oceno stroškov za takojšnjo uporabo v lastni
organizaciji.

Komu je namenjeno
Predavanje je namenjeno CIO-jem, vodjem IT in informacijske varnosti ter skrbnikom sistemov v
organizacijah, ki upravljajo mešano floto mobilnih naprav. Vsebina je zasnovana tako, da je
razumljiva odločevalcem, hkrati pa dovolj konkretna za tehnične ekipe. Predznanje ni potrebno.

CIO v trenutku krize: Katere odločitve rešujejo podjetje, ko pride do kibernetskega incidenta

Digitalizacija prihodnosti mobilnosti: BMW Neue Klasse - Začetek nove ere!

Neue Klasse predstavlja največjo tehnološko preobrazbo v zgodovini znamke BMW. Predavanje bo predstavilo, kako nova generacija vozil združuje napredno programsko arhitekturo, umetno inteligenco, visokozmogljive računalniške sisteme in digitalne uporabniške vmesnike v enoten ekosistem mobilnosti. Poseben poudarek bo namenjen konceptu »software-defined vehicle«, novemu sistemu BMW Panoramic iDrive, osrednjim računalniškim platformam ("supermožganom"), povezljivosti ter naprednim sistemom za pomoč vozniku. Predavanje bo osvetlilo tudi vlogo digitalizacije pri razvoju, proizvodnji, upravljanju energije in trajnosti ter pokazalo, kako Neue Klasse postavlja temelje za prihodnost digitalne mobilnosti.

Digitalizacija temelji na tehnologiji. Uspeh temelji na ljudeh. Kako z vodenjem sprememb ustvariti pogoje za uspešno digitalno preobrazbo podjetja?

Digitalizacija je le orodje, ki omogoča pravo transformacijo podjetja – spremembe procesov, načinov dela in odločanja. Uspeh takšne preobrazbe ni odvisen samo od tehnologije, temveč od ljudi, ki spremembe soustvarjajo, jih sprejmejo in jih prenesejo v vsakodnevno prakso.
Na predavanju bodo predstavljene najpogostejše pasti digitalnih projektov ter ključni dejavniki uspeha, ki organizacijam omogočajo trajne spremembe. Skozi praktične izkušnje bomo pokazali, kako lahko digitalizacija postane vzvod za celovito preobrazbo podjetja – ne le njegovih orodij in sistemov, temveč tudi kulture, procesov in načina dela.

Evolucija varnosti: Od ključa preko kartice do mobilnega telefona

Kontrola pristopa se je skozi čas razvijala od mehanskih ključev do pametnih kartic in mobilnih poverilnic. Predavanje bo predstavilo, kaj se je pri tem zares spremenilo: ne le uporabniška izkušnja, temveč predvsem način identifikacije, upravljanja poverilnic in zagotavljanja varnosti. Poseben poudarek bo namenjen pogostim zmotam pri uporabi kartičnih tehnologij, varnemu shranjevanju identitete uporabnika ter prehodu na sodobnejše rešitve, kot so Mifare DESFire, Seos in mobilni telefon kot nosilec digitalne identitete.

ODMOR ZA KOSILO

OKROGLA MIZA 1: Prihodnost dela: Kako varno povezati čas, prostor in ljudi?

Tehnologija spreminja način dela, sodelovanja in uporabe poslovnih prostorov. Kako lahko CIO pomaga ustvariti varno, prilagodljivo in učinkovito delovno okolje, ki podpira zaposlene ter poslovne cilje organizacije?

Ključne teme:
•    Kako bodo hibridno delo, mobilnost in nove navade zaposlenih spreminjali organizacije?
•    Kakšna je vloga CIO-ja pri oblikovanju sodobne izkušnje zaposlenih?
•    Kako povezati informacijske, kadrovske, varnostne in stavbne sisteme?
•    Evolucija varnosti: Od ključa preko kartice do mobilnega telefona
•    Kako lahko podatki, umetna inteligenca in avtomatizacija izboljšajo produktivnost ter odločanje?
•    Kako zagotoviti varno, prilagodljivo in stroškovno učinkovito delovno okolje prihodnosti?

OKROGLA MIZA 2: CIO pod pritiskom: Kako voditi IT v času nenehnih sprememb?

CIO mora danes hkrati zagotavljati stabilnost poslovanja, obvladovati stroške, uvajati nove tehnologije in odgovarjati na vse večja pričakovanja uprave. Kako določiti prave prioritete ter voditi IT-oddelek v času hitrih tehnoloških in poslovnih sprememb?

Ključne teme:

Kako se spreminjata vloga in odgovornost sodobnega CIO-ja?
Kako usklajevati stabilno poslovanje, inovacije in omejene proračune?
Kako izbirati prioritete ob številnih zahtevah uprave in poslovnih oddelkov?
Kako voditi ljudi, razvijati kompetence in privabiti ustrezne IT-strokovnjake?
Kako se pripraviti na tehnološke, regulativne in geopolitične spremembe?

OKROGLA MIZA 3: Kibernetska varnost kot strateška prioriteta sodobnih organizacij

Kibernetska varnost ni več samo naloga IT-oddelka, temveč vprašanje poslovnega tveganja, odpornosti in odgovornosti vodstva. Kako lahko CIO zagotovi ustrezno raven zaščite, ne da bi pri tem zaviral poslovanje in razvoj organizacije?

Ključne teme:

Kako kibernetska tveganja učinkovito predstaviti upravi in drugim odločevalcem?
Kje je prava meja med sprejemljivim tveganjem, stroški in varnostjo?
Kako se pripraviti na napad ter zagotoviti hitro odzivanje in nadaljevanje poslovanja?
Kako upravljati tveganja dobaviteljev, partnerjev in zunanjih izvajalcev?
Kako graditi varnostno kulturo ter jasno razdeliti odgovornosti med CIO-ja, CISO-ja in upravo?

OKROGLA MIZA 4: Od AI-pilotov do poslovne vrednosti: Kako strateško zastaviti umetno inteligenco?

Številna podjetja že preizkušajo umetno inteligenco, manj pa jih ima jasno strategijo za njeno dolgoročno uporabo. Kako izbrati prave primere uporabe, postaviti odgovornosti ter AI varno in učinkovito vključiti v poslovne procese?

Ključne teme:

Kako oblikovati AI-strategijo, povezano s poslovnimi cilji organizacije?
Kako izbrati primere uporabe, ki prinašajo merljivo poslovno vrednost?
Kako od posameznih eksperimentov preiti do sistemske uporabe AI?
Kako urediti podatke, upravljanje, varnost, zasebnost in odgovornost?
Katere kompetence, organizacijske spremembe in partnerstva potrebuje podjetje za uspešno uporabo AI?

Singularnost ne bo prišla sama. Uvedli jo boste vi.

Predavanje bo postavilo pod vprašaj razširjeno predstavo, da bo tehnološka singularnost nastopila kot en sam dramatičen trenutek, ko bo umetna inteligenca presegla človeške sposobnosti in začela delovati zunaj našega nadzora.
Predavatelj zagovarja drugačen pogled: v podjetjih se bo ta preobrazba verjetno odvijala postopoma – z enim AI agentom, enim dodeljenim dovoljenjem in eno avtomatizirano odločitvijo naenkrat.
Osrednja tema predavanja bo vprašanje, zakaj največji izziv ni neomejena inteligenca umetne inteligence, temveč njena neomejena avtonomija. AI agenti lahko sčasoma postajajo vse zmogljivejši, vendar morajo delovati znotraj jasno opredeljenih in prilagodljivih meja glede dostopa, pooblastil, človeškega nadzora in odgovornosti.
Predavanje bo upravljanje AI agentov umestilo v širši okvir upravljanja umetne inteligence (AI Governance) ter predstavilo praktičen okvir, ki bo vodjem informatike (CIO) in drugim odločevalcem pomagal določiti, kje lahko avtonomija AI postopoma prevzame večjo vlogo, kje mora ostati človeški nadzor ter kako se lahko organizacije pripravijo na izzive, ki jih prinašajo prihodnji meseci.

UI nadomešča različne zaposlene - bo na vrsti tudi CIO?

Umetna inteligenca in digitalna suverenost – izkušnja Banke Slovenije

Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši sestavni del sodobnega poslovanja, saj njena uporaba vse bolj presega zgolj avtomatizacijo procesov. Ob hitrem razvoju rešitev umetne inteligence ostajajo v ospredju vprašanja upravljanja podatkov, varnosti, zaupanja in digitalne suverenosti, ki so ključnega pomena za njeno odgovorno uvajanje in uporabo. Kako izkoristiti potencial novih tehnologij ter hkrati ohraniti nadzor nad podatki, procesi in kritično digitalno infrastrukturo? Na podlagi izkušenj Banke Slovenije bo predavanje predstavilo praktične vidike uvajanja umetne inteligence, izzive zagotavljanja skladnosti z evropsko in slovensko zakonodajo ter ključne usmeritve za gradnjo zaupanja vredne in odgovorne digitalne prihodnosti.